Prizorišča

Velika dvorana se nahaja v notranjem dvorišču nekdanjega samostanskega kompleksa. Obdaja jo dvonadstropni križni hodnik.

Postavitev odra na zahodno stranico nekdanjega samostanskega dvorišča je ključna za prostorski koncept gledališča znotraj nekdanjega klavstra. Odrski stolp nosi konzolni strehi nad zunanjim in notranjim avditorijem, tako da lahko odrska tehnika služi za predstave tako v dvorani kot na prostem. Prekrito samostansko dvorišče služi kot glavna dvorana, katere parter s tehničnimi kabinami omogoča različno rabo.

Velika dvorana ponuja 182/273 sedežev.

Mala dvorana se nahaja v prvem nadstropju v severovzhodnem vogalu nekdanjega samostanskega kompleksa.

Namenjena je manjšim uprizoritvam, ki terjajo tesnejši stik med občinstvom in nastopajočimi. Na stropu lahko občudujemo rekonstrukcijo štukatur, ki so bile odkrite ob prenovi.

Mala dvorana ponuja 48/72 sedežev.

Avditorij, ki se nahaja v nekdanjem samostanskem vrtu, (so)uporablja oder Velike dvorane z odpiranjem železne zavese. Oder je primeren za izvedbo glasbenih, gledaliških in plesnih vsebin za 520 gledalcev na zunanji tribuni, nad katero se razpenja mogočen hrast.

Streha avditorija je zasnovana konzolno, kot simetričen odgovor strehi nad notranjim atrijem samostana, torej nad zaprtim delom gledališča, in nosi tudi vso izvenodrsko opremo osvetlitve prizorišča.

Glavni dostop do avditorija je s severne strani z Vojašniškega trga. Požarni dostop predstavlja južno stopnišče proti Dravi, servisnega pa ozek prehod na stranski oder v veliki dvorani. Povezave glavnega vhoda s prizoriščem in spremljajočimi prostori so prilagojene vsem uporabnikom.

Več o najstarejšem hrastu znotraj starega mestnega jedra, ki se nahaja v Avditoriju, lahko preberete tukaj.

Prostor v izmeri 360,60 m² s kapaciteto 200 oseb je dostopen skozi glavni vhod na zahodni in dodatni vhod na severni strani objekta. Slednji je dostopen tudi za gibalno ovirane.

V Cerkev se umeščajo predvsem prireditve s poudarjeno glasbeno in zvočno usmerjenostjo z namenom oblikovanja prepoznavnosti prizorišča. Ključni vidik, ki določa vsebine v prostoru, je odsotnost odrsko-scenske opreme in njegova akustična neurejenost.

Minoritska cerkev ni avtonomen prireditveni prostor, saj uporablja blagajno za prodajo vstopnic, garderobe in sanitarije v prostorih Lutkovnega gledališča Maribor. Prostor ni namenjen kontinuirani ali stalni rabi, temveč projektni uporabi, ki se določi glede na izhodiščni sezonski urnik gledališča. Izvedbeno podporo projektnim vsebinam ponujajo studijski prostori na podstrešju lutkovnega gledališča. Tudi njihovo uporabo definira usklajeni urnik aktualnih vsebin.

Več o zgodovini Minoritske cerkve lahko preberete tukaj.

Prostor je v načrtih definiran v štirih delih, vendar je z vidika uporabe celovit, v skupni izmeri 199,94 m². Njegova kapaciteta je 20 oseb. Dostopen je skozi Časovno okno v pritličju gledališča ter po dveh stopniščih iz parterja Minoritske cerkve. Ni avtonomen, saj zaradi omejenih servisnih kapacitet in prenosa zvoka hkratna uporaba parterja cerkve, kleti in gledaliških dvoran ni mogoča.

Razstavišče je za gibalno ovirane osebe dostopno samo v spremstvu vsaj dveh pooblaščenih oseb. Primarno je namenjeno stalni arheološki razstavi in priložnostnim nezahtevnim razstavam skromnega obsega ter prav takim prostorskim postavitvam, pogojno pa tudi manjšim in tehnično nezahtevnim uprizoritvenim formam.